zdrav obrok z jabolkom

Makrohranila

Makrohranila so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (v gramih) in nam služijo kot vir energije, imajo pa tudi druge pomembne funkcije. Med njih prištevamo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. V nasprotju z energijskimi hranili, vitamini in elementi (minerali), ki jih v telo vnašamo v manjših količinah (v miligramih ali mikrogramih), ne služijo kot vir energije v telesu.

Najvišjo energijsko vrednost imajo maščobe. Pri oksidaciji v organizmu 1 g maščob omogoči 9 kcal (37 kJ) energije, en gram beljakovin 4 kcal (17 kJ), en gram ogljikovih hidratov prav tako 4 kcal (17 kJ). En gram alkohola pri oksidaciji proizvede 7 kcal (29 kJ), vendar ga zaradi škodljivega vpliva na telesno rast, razvoj in regeneracijo ne prištevamo med hranila. V prehrani poznamo dva parametra, ki sta pomembna pri ovrednotenju hranilne vrednosti živil: energijska in hranilna gostota. Energijska gostota živil je definirana kot količina energije na 1 gram ali 1 mililiter živila/hrane in nam pove, koliko energije ima določeno živilo ali določena vrsta hrane na utežno oziroma prostorninsko enoto. Čista olja imajo najvišjo energijsko vrednost – okoli 9 kcal/g. Priporočljiva energijska gostota obrokov za normalno hranjenega človeka znaša od 1 do 1,5 kcal/g. Če obrok vsebuje več kot 2,5 kcal/g, lahko zaradi prevelikega vnosa energije predstavlja dejavnik tveganja za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti. Sadje in zelenjava so živila z nizko energijsko gostoto, zato sta v prehrani zaželena. Hranilna gostota živila/hrane je definirana kot količina hranilne snovi (v gramih, miligramih, mikrogramih) na energijsko enoto -na 1 MJ in nam pove, kolikšno količino določenih hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov ali elementov oziroma drugih snovi) vsebuje določeno živilo ali določena vrsta hrane na enoto energije. Med hranilno gosta živila/hrano spadajo tista, ki vsebujejo pomembne količine vitaminov, elementov in ostalih biološko pomembnih snovi na relativno malo količino energije. Na primer sadje in zelenjava sodita med hranilno gosta živila, medtem ko živila/hrano, ki vsebujejo sladkor, nasičene maščobe in alkohol, uvrščamo med hranilno revna živila.