zdrav obrok z jabolkom

Pomen prehrane za zdravje

Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju zdravja in kvalitete življenja. Številne epidemiološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo določenih kroničnih bolezni in prehranjevalnimi navadami ter načinom življenja posameznika. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (prehrana, telesna (ne)dejavnost, alkohol, tobak) sodijo med ključne vzroke za nastanek najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj, debelost in osteoporoza. Nepravilen način prehranjevanje vpliva tudi na pojavnost fizioloških dejavnikov tveganja, kot so na primer zvišan krvni tlak ter zvišane vrednosti holesterola in glukoze v krvi. Cilj uravnotežene prehrane je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, pa tudi preprečevanje pomanjkanja hranil in s tem povezanih deficitarnih bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), nenazadnje pa tudi prekomernega prehranjevanja, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni.

Zdrava prehrana ali zdravo prehranjevanje vključuje uravnoteženo hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje, ob tem pa je tudi varna. Uravnoteženo prehrano definirajo normativi in referenčne vrednosti za vnos hranilnih snovi, ki pa so določeni glede na spol, starost, telesno dejavnost in druga stanja ter so lahko priporočene, ocenjene ali orientacijske vrednosti. Referenčne vrednosti za vnos hranil navajajo količine hranilnih snovi, za katere domnevamo, da skoraj vse osebe navedene skupine prebivalstva varujejo pred prehransko pogojenimi bolezenskimi stanji ter omogočajo njihovo polno storilnost. Referenčnih vrednosti ni mogoče in ni treba dosegati vsak dan ali sorazmerno z vsakim obrokom. Priporočene vrednosti za vnos hranil po svoji definiciji pokrivajo potrebe skoraj vseh oseb neke določene skupine zdravega prebivalstva, pri posamezniku pa je priporočena le tista količina, s katero pokrije potrebe za določene hranljive snovi in ne povzroča tveganja za nezadostno preskrbljenost. Priporočene vrednosti so navedene izključno za tista hranila, katerih potrebe so dobro poznane in naj bi ustrezale vsem, poleg tega pa zagotavljajo zadostno zalogo hranilnih snovi v telesu (beljakovine, vitamin A, vitamin D, tiamin, riboflavin, niacin, piridoksin, folat, kobalamin, vitamin C, kalcij, fosfor, magnezij, železo, jod, cink).

Ocenjene vrednosti za vnos hranil so podane pri tistih hranljivih snoveh, kjer človeške potrebe niso določene z veliko natančnostjo, zato se tako tudi imenujejo (vitamin E, vitamin K, pantotenska kislina, biotin, kalij, selen, baker, mangan, krom). Orientacijske vrednosti za vnos hranil so navedene za vodo, flor, prehransko vlaknino in ogljikove hidrate, kjer je podana omejitev navzdol, za maščobe, holesterol, alkohol in sol pa omejitev navzgor.