| Prehranjevanje

Vse, kar jemo, močno vpliva na naše vsakdanje počutje. Jeseni lahko na naše počutje blagodejno vplivamo z uživanjem sezonske, lokalno pridelane hrane, ki v sebi skriva številne koristi, zato jeseni uživajmo čim več kostanja, grozdja, buč, gob, pese, jabolk in drugih živil. Dobra ideja je tudi kombiniranje sezonske hrane z otrobi, ki prinašajo uravnoteženo prehrano vsak dan, saj vsebujejo veliko prehranske vlaknine.

Je uživanje hrane iz drugega dela sveta za nas dobro?

Danes v trgovinah številna živila na policah najdemo celo leto. Pa je uživanje hrane, ki ni sezonska in je uvožena iz drugega dela sveta, za naše telo res dobra izbira? Sveža, sezonsko pridelana hrana ima številne pozitivne učinke tako na naše telo in počutje, kot tudi na okolje in na našo denarnico. Uživanje sezonske, lokalno pridelane hrane je zato v vsakem letnem času dobra izbira.

Na hranilno vrednost živila, za primer vzemimo zelje vplivajo številni dejavniki. Tako ni vseeno katere sorte je zelje, v kakšni prsti raste, koliko je dobilo sonca… Po pobiranju je zelje še vedno »živo«, še vedno z okolico izmenjuje pline, porablja uskladiščeno energijo in se z antioksidanti in drugimi snovmi brani pred vplivi okolja. Pri dolgotrajnemu skladiščenju se zato zmanjša vsebnost nekaterih vitaminov in antioksidantov. Ravno zaradi svežine naj ima prednost lokalna sezonska zelenjava in sadje, tako se tudi lažje zagotovi optimalna zrelost ob pobiranju.

Uvožena hrana ima tudi prednosti…

Pri nas ima prst lahko bistveno drugačno sestavo kot recimo v Južni Ameriki. V preteklosti, ko so uživali hrano pretežno ali izključno lokalnega izvora se je pojavljalo veliko več pomanjkanj hranil. Vzemimo na primer pšenico, ki raste v kitajski pokrajini Keshan in vsebuje tudi 400 – krat manj selena kot pšenica, ki raste v pokrajini južna Dakota, v ZDA. Vsekakor ne gre zanemariti vpliva uvožene hrane na pestrost naše prehrane.

Ali ste vedeli, da je največja do sedaj vzgojena buča tehtala kar 1 tono in 54 kilogramov? Slike si lahko ogledate na: https://www.giantpumpkin.com/world_records.php

5 jesenskih sezonskih živil

  1. Buče lahko uživate na številne načine; kot juhe, priloge ali pa iz njih pripravite okusno marmelado. Čudovito oranžno barvo jim dajejo karotenoidi, to so sekundarne rastlinske snovi, ki v telesu delujejo kot antioksidanti. Ob tem imajo nizko energijsko vrednost (26 kcal/100 g), tako, da z njimi praktično ne morete pretiravati.
    priprava jesenske zelenjave, bučna juha, lokalno pridelana hrana
  2. Kostanj je s škrobom bogat plod. Vsebuje 2 – krat višji delež škroba kot krompir. Je tudi izredno dober vir kalija, ki ga v naši prehrani običajno primanjkuje in ima zato ugoden učinek na krvni tlak.
    Kostanj dober vir kalija in zdrav jesenski plod, lokalno pridelana hrana
  3. Gobe v splošnem vsebujejo predvsem vodo, malo beljakovin, nekaj vlaknine ter različne vitamine in minerale. Kadar so gobe izpostavljene sončnim žarkom vsebujejo pomembno količino vitamina D2. 100 g jurčkov bi v idealnem primeru pokrilo manj kot 1/4 dnevnih potreb po vitaminu D.
  4. Jabolka so vir topne vlaknine pektina in pa številnih fenolnih snovi, ki delujejo kot antioksidanti. Nahajajo se predvsem v lupini jabolka, saj ščitijo jabolko pred vplivi sonca in škodljivcev, zato jabolk ne lupite. Če zase pravite, da vam jabolka niso všeč potem to pomeni, da niste še poskusili pravih sort. Sort obstaja toliko, da se za vsakogar najde prava.
    prehranska vlaknina v jabolku, lokalno pridelana hrana
  5. Rdeča pesa je odličen vir folne kisline (80 μg/100 g), kljub splošnemu prepričanju pa ne tako zelo dober vir železa. 100 g rdeče pese vsebuje namreč samo 0,8 mg železa, kar pomeni, da bi za pokritje potreb ženske v rodnem obdobju (15 mg) potrebovali skoraj 1,9 kg rdeče pese!
    odličen vir folne kisline. lokalno pridelana hrana

 

Ali ste vedeli, da lahko z uporabo UV žarkov pri gojenih gobah lahko dosežejo zelo visoko vsebnost vitamina D2. Ponekod v tujini so že naprodaj.
Gobe z visoko vsebnostjo vitamina D2

 

Jeseni zorijo žita in ajda

Žita so v naši prehrani nepogrešljiva v vseh letnih časih. Predstavljajo odličen vir prehranske vlaknine, beljakovin in energije. Redno uživanje polnozrnatih žit deluje varovalno pred nastankom številnih civilizacijskih obolenj. Hranilno je najbogatejši del žita zunanji del – otrob. Otrobi Enemon z ajdo združujejo najboljše: hranilno bogate pšenične otrobe in odlično slovensko ajdo.

V primerjavi s kosmiči Corn flakes vsebujejo otrobi Enemon z ajdo:

  • 8-krat več prehranske vlaknine(Corn flakes 4 g/100 g, otrobi Enemon z ajdo 30,7 g/100 g),
  • več kot 2–krat več beljakovin (Corn flakes 7,7 g/100 g, otrobi Enemon z ajdo 15,9 g/100 g),
  • 8–krat več železa (Corn flakes 2,0 mg/100 g, otrobi Enemon z ajdo 16 g/100 g),
  • 11-krat več kalija (Corn flakes 120 mg/100 g, otrobi Enemon z ajdo 1350 mg/100 g),

in še bi lahko naštevali…

 

Za vas smo pripravili:

RECEPT za zdrav jesenski zajtrk

Sestavine:

3 zvrhane žlice otrobov Enemon z ajdo (30 g)

2 dL navadnega jogurta z 1,5 % MM

1 veliko jabolko, (predlagamo sorte Fuji, Gala ali Kiku). Lahko uporabite tudi drugo sadje.

1 žlica medu

Cimet po okusu

Otrobe Enemon z ajdo stresite v večjo skodelico, dodajte na koščke narezano jabolko, prelite z jogurtom. Dodajte samo še med in cimet in okusen obrok bogat s prehransko vlaknino je pripravljen.