| Prehranjevanje

Zelje, repa, koleraba in hren imajo poseben pomen v prehrani Slovencev. Hren se tradicionalno uživa okoli Velike noči, kislo zelje in repo pa v okolici novega leta. V dobi brez hladilnikov in uvožene zelenjave so bile te poljščine še pomembnejše, saj se dobro skladiščijo. Zelje, repa, koleraba, hren, vrtna kreša, gorčica in oljna repica spadajo v družino križnic. Zanimivo je, da so zelje, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli in cvetača dejansko ista rastlinska vrsta (Brassica oleracea), različne različice pa so nastale s selektivnim križanjem.

Zelje v prehrani predstavlja pomemben vir vitaminov C, K in kalija

Dnevne potrebe odraslih po vitaminu C (100 mg) je mogoče pokriti s približno 300 g (večja skleda) svežega zelja (vsebuje 109 mg vitamina C).

sarme

Z zeljem zavito mleto meso – SARME

Kislo zelje je drobno narezano soljeno zelje, ki je šlo skozi proces fermentacije z mlečnokislinskimi bakterijami. Le-te pretvorijo sladkorje v mlečno kislino, ki daje kislemu zelju okus, vonj in dolgo obstojnost. 100 g kislega zelja še vedno vsebuje 14,7 mg vitamina C, seveda, če ga uživamo surovega.

Že v času preden so vedeli za obstoj vitamina C je James Cook (odkril je Avstralijo) pri svojih mornarjih s pridom uporabljal kislo zelje in tako preprečeval skorbut (pomanjkanje vitamina), ki je v tistih časih terjal veliko smrtnih žrtev med mornarji.

Zelje in druge sorodne rastline iz rodu križnic (repa, cvetača, ohrovt, brokoli in koleraba) so tudi vir sekundarnih rastlinskih snoviglukozinolatov. To so grenke snovi, ki vsebujejo žveplo in ob žvečenju rastlinskih delov sproščajo oster vonj. Tako se rastlina brani pred rastlinojedimi živalmi. Številne raziskave nakazujejo na to, da glukozinolati delujejo preventivno proti nekaterim vrstam raka, predvsem rakov prebavnega sistema, prostate in pljuč.

V splošnem z uživanjem različnih vrst zelenjave zagotavljamo zadosten vnos številnih mikrohranil. Ob tem pa ima zelenjava še en pomemben učinek. Kadar povečamo vnos zelenjave s tem avtomatično zmanjšamo vnos energije, saj zelenjava na enak volumen vsebuje bistveno manj energije. 300 g zelja (večja skleda) tako vsebuje samo 75 kcal, za primerjavo 100 g (1,5 kosov kruha) belega kruha vsebuje 266 kcal. Količinsko tako lahko pojemo več in smo primerno siti. Zato je priporočeno, da naj pri vsakem obroku vsaj polovico krožnika predstavlja zelenjava (sveža, kuhana, iz konzerve ali vložena). Preizkusite koliko manj ostale hrane boste pojedli, če pred tem zaužijete skledo solate/zelja!

 

Viri:

Navarro SL, Li F,1 Lampe JW. 2011. Mechanisms of Action of Isothiocyanates in Cancer Chemoprevention: An Update. Food Funct. 14; 2(10): 579–587.

OPKP Odprta platforma za klinično prehrano. 2015. http://www.opkp.si. (26.1.2015).

Gropper S.A.S., Smith J.L. 2013. Advanced nutrition and human metabolism 6th ed. izd. Belmont Cengage Learning: 608 str.

Rolfes S.R., Pinna K., Whitney E.N. 2012. Understanding normal and clinical nutrition. 8. izd. Wadsworth: Cengage learning: 1256 str.

x