Naši predniki so pred več sto oziroma več tisoč leti imeli povsem drugačen odnos do hrane. Kot lovci in nabiralci so jedli tisto, kar so ulovili oziroma nabrali. Jedli so takrat, ko so imeli hrano. Postopoma so začeli hrano konzervirati; vrsta in količina hrane sta bili odvisni od letnega časa, vremena in starosti. (več …)
Skrajnosti niso nikoli dobre. To predvsem velja pri različnih dietah. Se še spomnite zveličavne zeljne diete? Pa diete brez mleka in mlečnih izdelkov, brez mesa, izključno z mesom, brez ogljikovih hidratov, s poudarkom na ogljikovih hidratih …. Še pred letom dni je bila dieta brez oziroma z malo ogljikovimi hidrati zelo popularna. Čeprav so zdravniki opozarjali, da ločevalne diete niso primerne, se je prepričanje o škodljivosti ogljikovih hidratov vedno bolj širilo. Nasprotno pa je dokazano, da tako preveč kot premalo zaužitih ogljikovih hidratov ne vpliva dobro na počutje in zdravje ljudi. (več …)
Čeprav je prva misel ob omembi skupine sadja z imenom jagodičevje vrtna jagoda, pa je še cela vrsta drugega jagodičevja, ki imajo veliko blagodejnih učinkov na zdravje in počutje. Najbolje je, da si jih privoščimo sveže v polni sezoni. Sezona jagodičevja je kar dolga: od konca maja tja do konca oktobra. V tem času jih lahko tudi konzerviramo na različne načine – posušimo, naredimo sok, marmelade z malo sladkorja ali pa jih zmrznemo. Jagodičevje je namreč bogat vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih blagodejnih učinkovin. (več …)
S proteinskimi praški ni čisto nič narobe, so priročen vir beljakovin. Nekateri izolati beljakovin iz sirotke vsebujejo tudi precej kalcija ter dodane vitamine in minerale. Če uporabljate beljakovinske praške kot nadomestilo obroka, pa bi se morali vprašati, ali se ne prehranjujete enostransko. (več …)
Poletja zadnjih nekaj let so vse bolj vroča. Na prenašanje vročine pa na več načinov vpliva tudi hrana in pijača. Preberite, kako različna hrana vpliva na prenašanje vročine, kako lahko omilimo učinke vročine in zakaj se v vročini sami po sebi izogibate določeni hrani. (več …)
Zmerna oziroma redna športna dejavnost se bistveno razlikuje od bolj intenzivnih, kot so daljši teki po razgibanem terenu, maratoni ali celo ultramaratoni. Ob nepravilni prehrani pred, med in po aktivnosti ter premajhni količini zaužite tekočine, lahko pride do poškodb. Med njimi so na prvem mestu poškodbe mišic, nezanemarljive pa so tudi posledice dehidracije oziroma porušenja elektrolitskega ravnovesja. (več …)
Če bi vas vprašali, kaj imata skupnega naš planet in človeško telo, na kaj bi pomislili? Verjetno na veliko različnih stvari, saj smo ljudje življenjsko odvisni od planeta, ki pa je na žalost tudi usodno odvisen od našega obnašanja. Če ste ob tem pomislili na vodo, imate tudi prav! Voda namreč pokriva dobrih 70 odstotkov površine našega planeta in predstavlja ravno tako 70 odstotkov mase našega telesa. (več …)
Vitamin A je prvi vitamin, ki so ga »odkrili« leta 1913. Zato so ga tudi poimenovali s prvo črko abecede. Nato je minilo kar sedemnajst let, preden so določili kemično zgradbo vitamina A in bolje razumeli njegovo vlogo v človeškem organizmu. (več …)
Vam je ostalo kaj velikonočnih dobrot? Tu je namig, kako jih lahko uporabite na nekoliko drugačen način. Za pripravo »poprazničnih« mimoza jajc potrebujete ovsene otrobe, (več …)
Kako uživati v zimi in čim manj preležati zaradi prehladnih obolenj? To se sprašujejo tako starši otrok, ki kar nočejo s snega, kot vsi, ki so radi aktivni in jih je nekoliko strah zimskih mesecev, ki poleg snega prinašajo tudi bolj ali manj pogoste prehlade. (več …)
