| Prehranjevanje

Ob svetovnem dnevu diabetesa vam predstavljamo novejša dognanja o prehrani diabetikov, ter v obliki odgovorov na trditve razjasnjujemo najpogostejše mite in legende.

Lobanov Dmitry +79060745525

Mit št: 1: Diabetiki potrebujejo posebno diabetično dieto

Za diabetike s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 je priporočena običajna uravnotežena prehrana. Tudi v bolnišnicah, domovih starejših in podobnih ustanovah v razvitem svetu opuščajo posebne »diabetične diete« in sezname »prepovedanih živil«. V uravnoteženi prehrani nobeno živilo ni prepovedano (razen pri alergijah), pomembne so količine in pogostost uživanja. O tem kaj uravnotežena prehrana sploh je lahko več izveste v člankih:

6 načel zdravega prehranjevanja

10 korakov na poti do zdrave prehrane

 

Mit št: 2: Diabetiki ne smejo jesti sladkorja. Izogibati se morajo živilom, ki vsebujejo kakršen koli sladkor

Navadni sladkor (saharoza) je bil v preteklosti v prehrani diabetika popolnoma izločen. Dejansko pa je glikemični indeks saharoze precej nižji (GI:65) kot pri na primer kuhanem krompirju (GI:78). Navadni sladkor (saharoza) ne poviša glukoze v krvi nič bolj kot enaka količina škroba. Vsekakor pa uživanje velikih količin enostavnih sladkorjev tudi v uravnoteženi prehrani nediabetikov ni zaželeno, saj sladkor razen dodatne energije ne daje pomembne hranilne vrednosti (nič vitaminov, mineralov, prehranske vlaknine). Popolnoma enako velja za agavin sirup, kokosov sladkor, rjavi sladkor, javorjev sirup, med in podobna “naravna” in “zdrava” sladila. Tudi slednja nimajo nobene pomembne hranilne vrednosti. V zdravi prehrani ostaja zelo malo prostora za živila kot so sladke pijače in bomboni. Več o sladkorju v sklopu uravnotežene prehrane izveste na: Zakaj Enemon ni sladek? Je res praznega okusa?

 

Mit št: 3: Diabetiki morajo običajne sladke izdelke nadomeščati z diabetičnimi: diabetična marmelada, diabetične sladice, diabetičen med, diabetičen sladkor itd.

Uporaba tovrstnih izdelkov ni potrebna. Sladkarije in prigrizki, čeprav ne vsebujejo sladkorja še vedno vsebujejo enake količine nasičenih maščob in soli.

Zaradi tega, ker se diabetiki izogibajo saharozi so pri izdelavi izdelkov za diabetike začeli uporabljati fruktozo, ki ima zelo nizek glikemični indeks (GI: 15 ) – torej po zaužitju fruktoze pride do bistveno manjšega dviga krvnega sladkorja kot pri običajnem sladkorju, ob tem pa je fruktoza še bolj sladka od navadnega sladkorja.

Takšnih izdelkov ne priporočamo, saj se je izkazalo, da lahko preveliko uživanje fruktoze privede do zamaščenosti jeter in povišanih krvnih lipidov (povišani trigliceridi, ter LDL (slabi) holesterol). Nekateri »diabetični« izdelki za slajenje ne uporabljajo fruktoze ampak poliole (sorbitol, ksilitol, maltitol itd.), to so sladkorni alkoholi, ki se nahajajo tudi naravno v sadju. Imajo nižjo energijsko vrednost in manjši vpliv na krvni sladkor od saharoze. Ob pretiranem uživanju pa imajo nekateri polioli zelo neprijeten učinek – napenjanje in driska. Ta učinek se doseže že z nekaj žličkami diabetične marmelade s sorbitolom.

Ko si zaželite sladkih priboljškov posezite raje po čokoladi s čim višjim deležem kakava (>70 %), sadju in oreških.

 

Mit št. 4: Vsa živila z nizkim glikemičnim indeksom so za diabetike priporočljiva

Glikemični indeks (GI) razvršča živila glede na dvig glukoze v krvi po zaužitju, v primerjavi z glukozo. Na porast glukoze v krvi vplivajo številni dejavniki, skupen seštevek vseh dejavnikov, ki vplivajo na hitrost absorpcije pa je glikemični indeks. Čista glukoza ima glikemični indeks 100, vsa ostala ogljiko-hidratna živila pa imajo nižji glikemični indeks. Nekatere redkejše tabele uporabljajo bel kruh kot referenco, na običajnih tabelah pa je referenčna vrednost glikemičnega indeksa (GI) 100 – glukoza.

Uporaba GI indeksa v prehrani diabetikov lahko olajša kontrolo ravni krvnega sladkorja, vendar pa vrednotenje živil samo na osnovi glikemičnega indeksa ni najbolj pametno. Tako imajo izrazito nizek glikemični indeks številna živila, ki naj bi jih v uravnoteženi prehrani uživali omejeno: fruktoza, sladoled in zelo mastna živila. Na višino glikemičnega indeksa vpliva tako količina vlaknine v živilu, oblika ogljikovih hidratov, količina maščobe, zbitost izdelka (testenine imajo nižji glikemični indeks od kruha) in kako je hrana pred zaužitjem prežvečena.

Glikemični indeks, glikemični load izračun, Enemon diabetes

Pogosto se pojavljajo laična priporočila, ki priporočajo diete z malo ogljikovimi hidrati. Do sedaj niso ugotovili prednosti tovrstnih režimov. Tako tudi za diabetike veljajo enaka priporočila kot za ostale ljudi. Pri diabetesu tipa 2 je predvsem pomembno, da je vnos kompleksnih ogljikovih hidratov enakomerno razporejen preko celega dneva v več majhnih obrokih, h kontroli sladkorja prispeva tudi uporaba ogljikovih hidratov z nižjim glikemičnim indeksom. Seveda pa sam glikemični indeks ne pomaga veliko, če je količinsko obrok preobilen.

Tabela 1: Glikemični indeks živil.

Škrobna živila Žita za zajtrk Sadje in izdelki iz sadja Zelenjava*
Bel pšenični kruh 75 Corn 81 Jabolko 36 Kuhano korenje* 39
Polnozrnat pšenični kruh 74 Ovseni kosmiči 55 Pomaranča 43 Kuhana buča* 64
Kuhan beli riž 73 Muesli 57 Banana 51 Grah* 51
Kuhan rjavi riž 68 Ananas 59
Ječmen 28 Datlji 42
Špageti iz bele moke 49 Jabolčni sok 41
Špageti iz polnozrnate moke 48 Pomarančni sok 50
Kus kus 65
Kuhan krompir 78

*količina ogljikovih hidratov v zelenjavi je majhna, zato pri zelenjavi GI ni relevanten.
Mleko in mlečni izdelki Stročnice Prigrizki Sladkorji
Posneto mleko 37 Fižol 24 Čokolada 40 Fruktoza 15
Sladoled (običajen) 51 Leča 32 Pokovka 65 Navadni sladkor 65
Sadni jogurt 34 Soja v zrnu 16 Riževi vaflji 87 Glukoza 100
Sojin napitek (»mleko«) 86 Med 61
Rižev napitek (»mleko«) 86

Tako za diabetike kot nediabetike velja, da je dobro izbirati vire ogljikovih hidratov, ki so hranilno gosti, torej poleg energije vsebujejo še pomembne količine vitaminov in mineralov.

Primer je polnozrnat kruh namesto belega. V samem glikemičnemu indeksu ni bistvene razlike, v vsebnosti hranilnih snovi pa je razlika velika. Tukaj velja omeniti tudi testenine. Pomembno je, da testenine kuhamo »al dente«, torej, da po kuhanju ostanejo trše. Takšne testenine imajo bistveno nižji glikemični indeks.

Sem spadajo žitni izdelki iz celega zrna, še posebej se priporočajo žitne kaše iz ovsa, ječmena, ajde in drugih žit. Vse vrste stročnic (fižol, grah, soja, leča, bob, čičerika) so v zdravi prehrani nepogrešljive, saj predstavljajo vir kakovostnih beljakovin in prehranske vlaknine ter imajo zelo nizek glikemični indeks. Izogibajte se žitnim izdelkom z veliko dodane maščobe, sladkorja in soli (rogljički, piškoti, polpripravljeni obroki in podobno). Uživajte posneto mleko in manj mastne ter manj slane mlečne izdelke (skuta). Sadje jejte redno, a v zmernih količinah (približno 250 g na dan), predvsem pa uživajte dovolj zelenjave (več kot 400 g na dan). Več lahko izveste v članku:

10 korakov na poti do zdrave prehrane

diabetes find causes and sceen for symptoms of type 1 or 2 prevention by dieting or treath with medication

 

Mit št. 5: Pri diabetesu tipa 2 sami ne moremo storiti dosti

Povišana telesna masa in telesna (ne)aktivnost pri diabetikih predstavljata problem, saj tudi sama bolezen lahko včasih predstavlja omejitev, ki jo je v veliki meri mogoče preseči. To dokazuje tudi kar nekaj športnikov diabetikov. Pred vadbo je priporočljivo zaužiti obrok ali prigrizek. Z vašim diabetologom se pogovorite o morebitnih prilagoditvah terapije z inzulinom in nekaterimi drugimi zdravili pred telesno aktivnostjo.

Povišana telesna masa je dejavnik tveganja za nastanek diabetesa tipa 2. Izguba telesne mase lahko pri diabetikih tipa 2 zmanjša potrebo po zdravilih in inzulinu – poveča se občutljivost telesnih celic na delovanje inzulina. Najpogostejši (še zdaleč pa ne edini) vzrok za diabetes tipa 2 je prekomerna telesna masa. Telesna maščoba, predvsem tista v jetrih in trebušni votlini ni neaktivna; izloča številne hormone s katerimi uravnava delovanje telesa. Kadar je te maščobe preveč, pri zamaščenih jetrih in povišanem obsegu pasu se kot posledica pojavi hormonsko neravnovesje, ki lahko vodi v zmanjšanje inzulinske občutljivost –diabetes tipa 2. Že izguba 5-10 % telesne mase bistveno zmanjša nivo krvnega sladkorja, zamaščenost jeter in nivo krvnih lipidov (holesterol in trigliceridi). Na izboljšanje inzulinske občutljivosti bistveno vpliva tudi telesna aktivnost, trajen in najboljši učinek pa dosežete z energijsko omejeno prehrano v kombinaciji s telesno aktivnostjo. Med telesno aktivnostjo glukozo v krvi mišice uporabljajo tudi brez delovanja inzulina. Žal vsakodnevna hoja po opravkih navadno ni dovolj, zato za začetek priporočamo, da se udeležite vodenih aktivnosti.

Primerna prehrana za diabetika NI iskanje živil brez sladkorja ali nadomestkov sladkorja ampak uravnotežena prehrana z veliko mero gibanja.

 

enemon-diabetes-jabolko-cimet

Enemon diabetes v vsakodnevni uravnoteženi prehrani diabetika

Enemon diabetes je hitro pripravljen obrok za diabetike v obliki žitne kaše. Obrok je primeren kot posamezen dnevni obrok, zlasti kot zajtrk ali večerja. S svojo uravnoteženo sestavo zagotavlja ustrezno preskrbo s hranilnimi snovmi in zmeren porast krvnega sladkorja. Ker se pripravlja z vodo, predstavlja vedno dostopen obrok; bodisi v službi, na potovanju ali izletu. Enemon diabetes tako olajša načrtovanje zdrave in uravnotežene prehrane saj je na voljo tudi takrat, ko se sicer težje prehranjujete ustrezno. Obrok ima natančno definirano sestavo kar poenostavi tudi doziranje inzulina.

 

Viri:

Wolever TMS, Gibbs AL, Mehling C, et. al.2008. Canadian Trial of Carbohydrates in Diabetes (CCD), a 1-ycontrolled trial of low-glycemic-index dietary carbohydrate in type 2 diabetes: no effect on glycated hemoglobin but reduction in C-reactive protein. Am J Clin Nutr: 87:114 –25.

Petersen KF1, Shulman GI. 2006. Etiology of insulin resistance. Am J Med 119(5 Suppl 1):S10-6.

Atkinson F.S., Foster-Powell K., Brand-Miller J.C. 2008. International tables of glycemic index and glycemic load values: 2008. Diabetes Care. 31: (12): 2281-2283.

DGE Deutsche Gesellschaft für Ernährung. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil 1. Izd. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Evert A.B., Boucher J.L., Cypress M., et al. 2013. Nutrition therapy recommendations for the management of adults with diabetes. Diabetes Care. 36: (11): 3821-3842.

Lustig R.H. 2013. Fructose: It’s “alcohol without the buzz”. Adv Nutr. 4: (2): 226-235.

Wheeler M.L., Dunbar S.A., Jaacks L.M., et al. 2012. Macronutrients, food groups, and eating patterns in the management of diabetes: A systematic review of the literature, 2010. Diabetes Care. 35: (2): 434-445.

x